Kakšen je občutek, ko vas v življenju okradejo?

Prejšnji teden so mi ukradli jakno. Bilo je v priljubljenem ljubljanskem baru, ko sem se šel zabavat. Z  zabave sem odšel v majici, malo premražen in moker zaradi dežja, ki nam ga je tisti večer namenilo nebo. Bil sem precej jezen, saj se mi je obudil tisti zoprni občutek iz preteklosti. Večkrat so me v življenju že oropali, ne samo fizično. Poznate ta občutek? Kakšen je?

Jakno sem pustil na stolu poleg šanka, ko pa sem se vrnil z WC-ja, jakne ni bilo več. To sem takoj opazil, zato sem začel spraševati ljudi okoli sebe, če jo je kdo videl ali videl človeka, ki si jo je prilastil. Bližnje sosede v baru sem spraševal, če lahko pri njih pogledam ali jo je kdo po pomoti založil. Zanimivo je, ko se zgodi kraja, običajno večina o tem noče nič vedeti ali pomagati. Nek "frajer" si je upal biti celo igrivo razpoložen in mi je začel postavljati uganko. Tisto z mrzlim in toplim, ko iščemo predmet. Neverjetno, kako se ljudje lahko obnašajo, ko je človek prizadet. 

Kraja je direktni napad na človeka, na človekovo osebnost. Občutek, ko nekdo brska po tvojih stvareh ali si prilasti tvojo stvar, je tak, kot da je pojedel nekaj s tvojega krožnika, brez dovoljenja. Nekoč so me oropali, ko sem doma spal. Vlomili so mi v stanovanje, hodili in nabirali stvari po stanovanju, ko so vdrli v mojo sobo, so svojo akcijo hitro končali. Na srečo me niso poškodovali. Občutki po ropu so še globlji, kot da bi nekdo telesno posegel po tebi, morda celo intimno, brez dovoljenja.

Še globlji je občutek, ko te nekdo čustveno okrade. Največkrat so to žal naši najbližji. Ob tem se vedno sprašujem, če sem tudi jaz koga že okradel. Verjetno. Se nekaterih zadev niti ne spomnim ali se jih ne zavedam. Je pa vedno pri tem, da te nekdo okrade, tudi dobra plat. Človek postane previdnejši. Nauči se nekaj novega. In nikoli ne pozabi. 

Nas morajo okrasti, da postanemo boljši ljudje?

Varen mesec vam želim

Uroš

Deli svoje mnenje z drugimi bralci in ga vpiši spodaj.

Kradljivci so povsod, tudi na psihološkem nivoju

Preberite ostale kolumne:

Česa se bolj bojite, javnega nastopanja ali smrti?

Živim, kot da je moj zadnji mesec (kolumna september)