Še en referendum
|
Rada potujem. Rada spoznavam nove ljudi, nove običaje, predvsem pa rada sama izkusim ritem tujega kraja. Kot turist sem popolnoma druga oseba. Hodim počasi, zgubim se med spominki, iščem najmanjše uličice, najbolj odročne kraje. Predvsem pa kot turist rada opazujem ljudi, tako domačine kot turiste. In vedno znova sem presenečena, kako smo si turisti podobni, ne glede na spol, raso, vero ali kaj drugega.
Turist je kot nek alter ego vsakega posameznika. Vsi se oblačimo udobno, nosimo s sabo plastenko vode, po turističnih krajih hodimo po enakih poteh, gledamo enake znamenitosti in s sabo nosimo tisti "gadget", za katerega smo se, poleg denarja in dokumentov, pripravljeni obrniti in iti nazaj domov, če ga pozabimo. In to je fotoaparat. Pa mislimo, da so Japonci tisti "ta nori" na fotoaparat. Pa še kaj! Zakaj kot turisti čutimo potrebo, ko kaj zanimivega vidimo, potegnemo ven fotoaparat in škljoc, škljoc in imamo fotografijo? Me prav zanima, če kdo izmed nas vzame fotoapart in naredi škljoc, škljoc, ko vidi prodajalce rož na ljubljanski tržnici ali ko opazuje igro svetlobe pred nevihto skozi domače okno? Zakaj gledamo tuje kraje skozi fotografski objektiv? So lepši, bolj zanimivi, vrednejši našega večnega spomina kot domači kraji? Torej, če nam fotografski objektiv lepša svet, ga dela bolj magičnega, bolj veselega, ...., dajem na referendum predlog; "Ali se strinjate, da vsak Slovenec dnevno naredi minimalno en škljoc, škljoc lepega prizora v Sloveniji in to sliko naloži na skupni Slovenski portal?" Tako, za tiste, ki si želimo pozitivnih novic in imamo dovolj jamranja. Julija Deli svoje mnenje z drugimi bralci in ga vpiši spodaj. |
Preberi še ostale kolumne: |