Kar se mora, ni težko
|
Imam mnogo prijateljev in prijateljic. Tudi tistih pravih, ki me poberejo, ko sem na tleh. Saj verjetno poznate: padeš hitro in padeš sam, pobrati pa se je težje. Imam tudi mnogo znancev. Zanimivo je to, da Slovenci radi predalčkamo med prijatelji in znanci, kar pa v tujini ne srečam pogosto.
Kje je meja med prijatelji in znanci? Kaj je pravzaprav merilo za pravega prijatelja? In še, ali sploh verjamete, da imate prijatelje? Sam menim, da Slovenci premalo izražamo svoje občutke. To je najverjetneje povezano z našim značajem, našim pravim jazom, ki ga ne pustimo, da se izživi. Ponižnost, pridnost in sindrom hlapca so v naših genih močno zasidrani. Ker ne izražamo veliko svojih občutkov, se ne moremo sprostiti in smo nezaupljivi. Nezaupljivi do svojih prijateljev. Večkrat do te mere, da prijateljev ne vidimo več. Tudi sam sem nekoč pozabil na prijatelje, bil sem tipičen Slovenec, nezadovljen s službo, svojim življenjem in sam s sabo. Res moramo pasti po tleh, da ponovno sprejmemo svoje prijatelje in ponovno zaživimo? Vsak mesec potujem v Beograd. Praktično sem se že navadil, da sem za prijatelje v Srbiji kar "brate" ali "komšija", kar bi slovensko pomenilo brat in sosed. Če koga od njih naslovim s slovenskim "prijatelj", naletim na malce zmeden odziv, češ da jih testiram, če smo res prijatelji. Srbom ni treba razlagati, da so moji prijatelji in jaz njihov, to se enostavno ve. V primeru, da bi bilo drugače, mi pravzaprav ne bi namenili svojega časa. Si ali pa nisi. Temperament, ki ga pri nas včasih pogrešam. Pri naših južnih sosedih mi je všeč to, da obvladajo "small talk", tisto kramljanje, ko koga srečaš. Prijatelj iz Beograda me je podučil, da je to zato, ker so v ex Jugi super igralci. Male deklice imajo največjo željo postati igralke, ko bodo velike. Pri nas se večina izogiba srečati znanca, ker je nato potreben izbor besed, obvezno se je pohvaliti z nečim in obvezno je zastaviti vsaj 3 vprašanja. Tretje ponavadi konča pri klasiki, vremenu. Večkrat tudi doživim, da smo Slovenci super gostitelji. Če k nam pride tujec. Če pa k nam pride sosed ali sorodnik, se gostoljubnost v hipu razblini. Saj poznate tisti občutek, ko se vam mudi v službo, ravno zaklenete vrata, ko vas ogovori sosed ali soseda, ki je ugotovila, da nekdo iz hiše ne ločuje odpadkov in bi na vsak način rad bil z vami prijazen, da pride do prave informacije. Vam se mudi, niti prijazni nimate časa biti, sami se s smetmi ne obremenjujete in vam je ravno, kdo je prejšnjo noč plastenko odvrgel v napačen zabojnik. Ker vam je vseeno mar za to, da je vaša soseska urejena, soseda z grenkim priokusom povabite na kavo popoldne. Joj, še ena kava. Upam da bo hitro minila. Rad hodim na tržnice. Vse tržnice po svetu imajo podoben sistem. Mali kaos, kjer se človek lahko zlije z okoljem. Tam sem sproščen in imam občutek, da smo vsi prijatelji. Prijazno se nasmejem mladi gospodični, ki kupuje blitvo za kosilo. Ogovorim gospo, ki ji prodaja. Igra besed je, prijaznost in laskanje. Malo pogajanje za življenjske dobrine. Kot je bilo včasih, ko se je dogajala blagovna menjava, trgovci pa so poznali svoje stranke. Stranke so se z njimi lahko pogovorile kar ob nakupu sadja in zelenjave. Ali se s prihodom velikih trgovskih verig izgublja tudi ta najbolj naravna oblika socializacije? S krepitvijo socialnih omrežij pa se pravzaprav izgublja osebni stik? In prijateljstva. Sam mislim, da ne. Ker smo ljudje čutna bitja. Kot živali. Potrebujemo in vedno bomo potrebovali osebni stik. Če ga bomo vzeli kot nekaj dobrega, nam ni potrebno skrbeti, da bodo prijatelji izumrli. Prijatelj mi je pred kratkim dejal: "Življenje je lahko drama ali pa komedija, od tebe je odvisno, kaj boš izbral." Jaz sem izbral komedijo. Prijatelji so mi pri tem pomagali. Hvala vam. Prijatelj z mislijo tedna pa me je spet spravil v dobro voljo. Navsezadnje ni bistvo v tem, ali si prijatelj ali znanec, pač pa kakšen človek si. Si ali nisi. Jaz bom dodal le še prijateljski pogovor s tržnice v Beogradu: "Kako si komšija? Pa mora se, mora se. Pa kad se mora, tad nije teško!" In res je tako. Naj vam december mine v krogu prijateljev. Uroš 
Ljubezen in prijateljstvo?
Prijatelji ali znanci?
Smo Slovenci preveč hlapčevski?
Deli svoje mnenje z drugimi bralci in ga vpiši spodaj. |
Preberite ostale kolumne:
|